(21.12.2006)

Primorske novice 13.04.2006


 

KOPER Ekstra deviško oljčno olje Koprčana Mirana Adamiča se je na mednarodnem sejmu v Veroni uvrstilo v sam svetovni vrh

Ujel je harmonijo štirih sort

Istrskemu oljkarju Miranu Adamiču iz Kopra je uspelo nekaj, o čemer mnogi pridelovalci oljčnega olja lahko le sanjajo. Na mednarodnem predstavitvenem salonu ekstra deviškega oljčnega olja SOL v italijanski Veroni, ki ga organizirajo v okviru sejma Vinitaly, se je njegovo oljčno olje uvrstilo med 20 najboljših na svetu. Miran Adamič je, kot sam pravi, amaterski kmet. Z oljkarstvom se je pričel ukvarjati pred desetimi leti, ko je v Baredih nad Izolo zasadil prve oljke. Oljkarstvo mu je sprva bilo “zanimiv konjiček”, ki je kaj kmalu prerasel v pravo ljubezen. Danes bdi nad poldrugim hektarjem velikim oljčnikom Ronkaldo, v katerem v dveh nasadih – eden je star že deset let, drugi, komaj petletni, po rodnosti počasi stopica za njim – raste 300 oljčnih dreves; lani je iz plodov tega žlahtnega sredozemskega drevesa iztisnil 800 litrov olja. Diploma, ki mu je v kategoriji fruttato medio (srednje močan okus, nekje med pikantnim in blagim) pred tednom dni na sejmu v Veroni podelila mednarodna žirija, je Adamičevo olje lansirala v sam svetovni vrh. “Res je, a ne gre le za priznanje mojemu olju, ampak vsem slovenskim oljčnim oljem,” pravi Adamič. Na letošnji SOL – vstopnica za sodelovanje je bila kemična analiza olja, ki ni starejša od enega meseca – so se prijavili še štirje slovenski oljkarji, ki pa se jim tokrat ni uspelo prebiti v sam svetovni vrh. A nič hudega. Oljkarji iz naše države, ki v svetovnem merilu pridela razmeroma majhne količine oljčnega olja, se s svojimi vzorci že domala redno uvršča med dobitnike priznanj. Po Adamičevem mnenju je to samo še en dokaz več, da znamo v Sloveniji pridelati takšno oljčno olje, ki ga lahko postavimo ob bok najboljšim svetovnim oljem. “Mislim, da bi to dejstvo zdaj že moralo prepričati slovenske potrošnike, da bi v trgovini pogosteje segali po domačih oljih,” je prepričan. – Vaše olje se ponaša s komaj 0,07-odstotno kislinsko stopnjo, kar je več kot desetkrat manj od predpisane stopnje za ekstra deviško olje. Kje tiči skrivnost tako izjemne kakovosti? “Na to vsekakor vpliva več dejavnikov: zgodnejše obiranje, dobra lanska sezona, saj oljke niso trpele suše, in dejansko povsem zdravi plodovi. Lani ni bilo ne škodljivcev ne bolezni. Če ne bi dognojeval z gnojili, bi se lahko pohvalil z biološko pridelavo, saj nisem niti enkrat škropil. Pomemben dejavnik je še pravilno obiranje in shranjevanje oljk do predelave, stiskanje in nenazadnje tudi skladiščenje olja. A stopnja kisline ni edino merilo kakovosti. Je pa zagotovilo, da v fazi predelave ni prišlo do tako imenovanih tehničnih napak. Kislinska stopnja s časom narašča. Če je nizka, pomeni, da olje dalj časa ohranja kakovost. A tega danes ni več težko doseči. Kakovost se je že tako izboljšala, da večina oljčnih olj že dosega razred ekstra deviškega olja, tako da povprečen uporabnik olja loči le po okusu.” – Kaj je torej tisto, kar dela vaše olje tako všečno? “Okus je v veliki meri odvisen od sorte. V svojem oljčniku imam štiri sorte: istrsko belico, leccino, maurino in pendolino. Komisija ocenjuje okus, pikantnost, grenkost in sadežnost; nobena od teh lastnosti ne sme izstopati. Ocenjujem, da je pravilno razmerje med omenjenimi sortami tisto, kar daje pravo harmoničnost mojemu olju. Pri nas žal še ne ločimo olj po intenzivnosti okusa. V Italiji, ki velja v Evropi za drugo največjo pridelovalko oljčnega olja, takoj za Španijo, pa to že počnejo. Na sejmu SOL so tako 240 vzorcev olj z vseh koncev sveta – od Italije, Španije, Portugalske, Grčije, Turčije in Maroka do Čila, Argentine, Avstralije in Nove Zelandije, če naštejem samo najpomembnejše pridelovalke oljčnega olja – razdelili v tri kategorije: pikantno, srednje močno in blago. Moje olje se je v srednji kategoriji prebilo med prvih 20, kar si štejem za izredno priznanje.” – Prijava na tako ugledno “tekmovanje” oljčnih olj, kot je veronski SOL, najbrž ni zastonj. Menite, da vam bo priznanje povrnilo vložek? “Za udeležbo na sejmu sem moral odšteti 200 evrov, kar za majhnega oljkarja ni tako zanemarljiv strošek. Da se bo vložek obrestoval, je več kot logično. Strogost ocenjevalcev zagotavlja nagradi mednaroden pomen. Za tiste, ki stremijo k odličnosti, je takšno priznanje ogromen potencial, ki ga trg ne bi smel spregledati. Je pa hkrati tudi velika odgovornost za pridelovalca, saj si ne smeš dovoliti večjih napak, ampak moraš stremeti k ohranjanju kakovosti. In slovenska olja so kakovostna. Zato se mi zdi deset evrov za liter povsem realna cena. Želel pa bi, da bi se tudi najmanjši pridelovalci zavedali, da kakovostno olje ne sodi v plastične steklenice.”

PETRA VIDRIH
      
| 
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Copyright © 2019 Ronkaldo